Kemikalije v naši kozmetiki in obisk eko kmetije 

V mestu živim odkar sem se rodila. Odišavljene kreme, pudri, maskare in geli za telo so del mojega vsakdana. No, bili so še nedavno nazaj. 

Moj otrok je glavni “krivec”, da sem začela delati na sebi, raziskovati priučene in privzgojene vzorce ter iskati svoje bistvo. Vse predolgo sem srečo in čarobnost iskala zunaj sebe. Bila sem kot slepa kura, ki ima pravilen odgovor pred nosom, a ga zaradi blišča in bede ne vidi. Na srečo mi je uspelo spregledati in dojeti, da je najlepše stvarjenje vesolja v najbolj preprostih stvareh, kot je drevo, cvetlica in čisto jezero. Toda najmogočnejši del te celote, ki ji pravimo narava, smo mi. Ljudje. Na tej poti raziskovanja sem se odločila podati v razloge za onesnaževanje našega doma, se v tej smeri izobraziti, sprejeti ukrepe, spremeniti način življenja in vse pridno beležiti ter deliti z vami – svojimi bralci. 

Tokrat sem pod drobnogled vzela kozmetično industrijo.

Ali veš, da povprečna ženska v enem dnevu nase nanese približno 515 kemikalij? Nahajajo se v kremi za obraz, čistilnem toniku, šamponu, milu, senčilu, maskari,… 

Vse te kemikalije so seveda navedene na nalepkah s sestavinami, a jih ne poznamo. Ne vemo kaj točno sploh so, od kod in na kakšen način jih pridobivajo in najpomembneje, kaj to pomeni za naše telo!

Večina ljudi, ki se počasi odloči delati korake proti naravnejšemu in bolj zdravem načinu življenja, prične pri hrani. Nasednji korak je zagotovo kozmetika, ki jo uporablja, saj se je kar 60% absorbira v našo kožo. 


Poiskala sem najpogostejše kemikalije, ki so del vsakdanje kozmetike in jih na kratko predstavila. 

PARABENI (*parabens, obstajajo različni, prepoznamo jih po končnici paraben)

    – skrivajo se v deodorantih, ličilih, vlažilnih kremah. Povezani so z nastankom raka na dojkah, hormonskim neravnovesjem in moško neplodnostjo. V kozmetičnih izdelkih služijo kot konzervansi.

PEG (*polietilenski glikoli)

    – najdemo jih v otroški kozmetiki, kremah za sončenje in izdelkih za osebno nego. Onesnaženi so z oksidom etilena in so karcinogeni ter strupeni na genskem in sistemskem nivoju.

DEA, MEA in TEA

    – dražijo oči in kožo ter povzročajo dermatitis. Enostavno se absorbirajo v kožo in nalagajo v notranjih organih. Najdemo jih v šamponih, milih, kremah za sončenje,…

PHTHALATES (*ftalati, pod njih spadajo tudi DBP, DEP in DIBUTIL)

    – povzročajo razvojne nepravilnosti in težave s plodnostjo. So v lakih za nohte in lase

SINTETIČNE DIŠAVE (*fragrance, parfume)

    – nalagajo se v maščobnem tkivu, velik problem pa predstavljajo za doječe matere, ker se nalagajo v mleku. Povzročajo hiperaktivnost, poškodbe kosti, alergije, zmanjšujejo odpornost, dražijo pljuča, sluznico in kožo. Problem sintetičnih dišav je v tem, da jih proizvajalcu ni potrebno označiti med sestavinami, saj spadajo pod poslovno skrivnost.

TRIKLOSAN (*triclosan)

    – najdemo ga v antibakterijskih milih in nekaterih zobnih pastah. Draži oči in kožo, je hormonski motilec in je okolju škodljiva kemikalija. 

SLS in SLES 

    – draži oči, kožo in dihala, povzroča depresijo in prebavne motnje

MINERALNA OLJA (*parafin, petrolatum)

    – zapirajo pore, dražiji kožo, pospešujejo nastanek aken in staranje, so karcinogene.

Izogibajte se še: aluminiju, benzoyl peroxide, DMDM, TD&C, Dioxin,..

Kaj hudiča pa sploh lahko kupim in uporabljam?!

Internet je orodje, ki ti lahko koristi ali škodi. Povsem od tebe je odvisno, kako ga boš uporabil. Jaz sem se z njegovo pomočjo odločila poiskati nekoga, ki mu eko izdelki niso samo modna muha, ampak strast in način življenja. 

Povezala sem se z gospo Patricijo iz eko kmetije Hiška zelišč, ki hkrati ustvarja tudi kozmetično linijo SUNNO. Bila je točno takšna, kot sem si jo predstavljala. Kdo si ne bi želel učenja in spoznavanja na vrtu polnem zelišč, kozarcu vode in z mucko v naročju? Patricija mi je pokazala svoje izdelke, delavnico, kjer le ti nastajajo in majhen čebelnjak, ki je namenjen čebelicam, ki tako pridno brenčijo in oprašujejo prej omenjen vrtek. Patricija jim medu ne jemlje, ampak pusti, da ga hranijo zase. Vse okrog mene je dišalo in znašla sem se med posušenimi cvetovi, listki, olji, ročno izdelanimi mili, čaji, tinkturami,… Vse v povezavi z izdelki, nakupom, kje si jih lahko ogledate in vse ostale podatke najdete  tukaj (klik). Vsa kozmetika je brez emulgatorjev in konzervansov. Seveda me je zanimalo, kakšna je sploh razlika med naravnim in eko? Ker naravno ni vedno eko. 

Torej, eko certifikat zagotavlja, da ni dodanih umetnih sredstev, lahko topnih mineralnih gnojil, gensko spremenjenih ter sintetičnih dodatkov in kar je najpomembneje, sestavine niso škropljene s pesticidi. 

Naj dodam še, da sta besedi BIO in EKO sopomenki in glede na pomen med njima ni razlike. V fotogaleriji spodaj najdete oznake s katerimi označujemo kozmetiko. V tokratni objavi sem se koncentrirala na ekološko, pričakujete pa lahko še prispevek o veganskih in “cruelty free” izdelkih.

Naslednjič, ko se boste odpravili v nakup za novim gelom za telo ali katero drugo kozmetiko, zavijte v del trgovine, ki je namenjen vam in okolju prijaznim izdelkom. Razglejte se in poskusite kaj novega. Če pa vam je ljubši oseben stik s proizvajalcem, pa pobrskajte po socialnem omrežju in prepričana sem, da boste našli nekaj, kar vas bo navdušilo.

Še vedno pa lahko kozmetiko za domačo uporabo izdelaš sam. Na moji strani redno objavljam naredi sam recepte. Najdeš jih tukaj.

Fotogalerija

Oznake na kozmetičnih izdelkih
Bio, eko, naravno, vegan in cruelty free


Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s