Sprejemanje sebe

Včeraj sem objavila svojo sliko. Na Facebook. Nič takšnega kajne?

Kljub vsemu sem dobila nekaj sporočil s vzpodbudnimi besedami, zahvalami in strinjanjem.

Morem priznati, da sem bila večino svojega življenja ne prepričana vase, v svoj izgled in v svoje telo. Nekaj časa sem bila presuha, potem mi ni bil všeč moj nos, z zobmi pa imam še vedno težave.

V poplavi revij, oddaj in resničnostnih šovov, sem že podlegla pritisku. Vedno namazana, s podaljšanimi trepalnicami, na socialnih omrežjih, pa sem kazala kam hodim, s kom se družim in kako izgledam.

Ko sem začela z delom na sebi sem ugotovila, da se sploh ne poznam in da to nisem jaz. O tem sem se razpisala v prejšnji objavi, ki jo lahko najdete tukaj.

Ugotovila sem, da ljudje objavljajo samo vrhunce svojih življenj in da vedno ni vse tako popolno. Toda, zakaj ne spregovorimo o tem? Zakaj objavljamo samo vrhunce in zakaj nismo pristni?

Kažemo lepe postave, dobro hrano, nakit, avtomobile. Pa je res vse tako rožnato? Je vedno vse super? In kako na nas vplivajo takšne objave? Se kdaj počutite, kot da niste dovolj dobri? Kot da je vaše življenje v primerjavi z drugimi, povsem dolgočasno? No, za začetek naj vam povem, da ni.

Pa gremo k fotografiji, ki sem jo objavila:

I’m posting this picture to show that everyone can get vulnerable sometimes, because honestly if you feel like pure shit or if someone makes you feel like pure fucking trash, please please please don’t forget how beautiful and nice and pretty and worthy you are… and how much you deserve to be treated better than you are getting treated right now and just learn how to love yourself, embrace your insecurities and just like hug yourself sometimes.. and just for a minute accept yourself for who you are and for how you look because you are fucking unique and you are an amazing masterpiece and all of your flaws make you great and make you fucking perfect and i just love you and i hope you will feel somehow better after reading this

 

Žal sem besedilo zapisala v angleščini, ker se nekako lažje izražam v tem jeziku. Potrudila se bom za dober prevod, ki bo vsaj približno zajel bistvo, ki mi je uspelo v originalu (z “grdimi” besedami vred):

“To sliko objavljam, da vam pokažem, da smo vsi kdaj ranljivi. Odkrito povedano, če se zaradi koga počutite kot “drek” in v vas vzbuja občutke jebenenih smeti, prosim, prosim, prosim, ne pozabite kako lepi, prijetni in vredni ste. Zaslužite si, da z vami ravnajo boljše kot sedaj. Naučite se ljubiti same sebe, objemite svoje nesigurnosti in same sebe. Vsaj za minuto se sprejmite takšne kot ste. Sprejmite svoj izgled, ker ste “jebeno” unikatni in ker ste neverjetna mojstrovina in vse vaše napake vas delajo odlične in “jebeno” popolne. Rada vas imam in upam, da se na nek način po prebranem počutite bolje.”

Prosim imejte radi svoje telo. Za vas dela toliko stvari,… “Nosi” vas po svetu, vaše misli spreminja v dejanja. Zaradi njega se lahko smejite, plešete, objemate in zabavate. Dajte mu dobro hrano, pijte veliko vode, razvajajte se. In ko vam da znak za počitek, si ga vzemite. In prosim ne sovražite njegovega izgleda. Daje vam toliko stvari,… Pokažite mu hvaležnost.

P.s.: Ne preklinjajte toliko, kot jaz 🙊

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s