Pot do samega sebe

V zameno za nasvet sem velikokrat dobila vprašanje. In stavim, da tudi vi.

Kaj si pa ti želiš?

Kaj čutiš?

Kaj bi pa ti rada naredila?

! Ne vem?!

Potem sem se počutila še slabše. Počutila sem se kot zguba, ki nima pojma, kaj naj počne v svojem življenju. Pa kako pri milem Bogu je možno, da ne veš kaj si, kdo si, kaj si želiš??? Kako ne poznam svojih čustev?

Super. Prišlo je do kritične točke. Moje počutje je bilo pod ničlo, ves čas sem bila utrujena, odsotna, “tečna”. Bilo je tako, kot bi samo sebe opazovala skozi oči nekoga drugega. Samo stala sem tam, moje življenje je teklo naprej. Ljudje v njem so hodili na dopuste, razkazovali nova oblačila, partnerje, obiskovali koncerte. Vsi nasmejani, profili pa polni norih slik.

Stop. Moram ven. Odprite vrata.

Zatekla sem se v naravo. Med drevesa, ptice in reko. Morala sem se rešiti.

Sebe sem postavila na prvo mesto in tisti čas so moja prijateljstva, šola in spanec zelo trpeli.

Hodila sem na sprehode, po katerih sem se počutila osveženo, spočito in pozitivno. Prebrala sem veliko literature.

Toda glavno vprašanje je ostajalo.

Zakaj nisem srečna, kljub temu, da imam “vse”? Kaj zame sploh je sreča?

Odgovora ni bilo v knjigah. Bil je v meni.

Srečo sem izgubila nekje v osnovni šoli, ko sem se želela zliti z okolico, biti sprejeta in imeti družbo. Posvojila sem navade, okus in želje drugih. Rešitev je bila na dlani.

Vrniti sem se morala v čas, ko sem bila resnično srečna. V čas, ko mi je srce nazadnje zaigralo in ko me ni bilo sram, ker me niso zanimale šminke, “gumi twist” in fantovske skupine.

Bila sem na začetku.

Začela sem se sproščati, meditirati, poslušati glasbo, ki mi je bila resnično všeč, vrtnariti in pisati dnevnik.

Stopila sem v stik z otrokom v sebi. Rodile so se nove ideje in projekti. Kmalu sem diplomirala, postala mama in svojo strast začela spreminjati v nekaj več, v nekaj otipljivega, v nekaj svojega.

Sedaj si to želim nadgraditi s še več delavnicami, projekti in blogom.

Mlajšim želim pokazati, da ni nič narobe, če so drugačni in če ne pašejo v nek družben kalup.

Starejšim pa, da ni nič narobe, če si vzamejo čas zase, če se razvajajo in kdaj rečejo ne.

Strmim k temu, da vam s preizkusi in opazovanjem pokažem, da je naše zdravje odvisno od odnosov. Da se lahko pozdravimo sami in da večina bolezni in bolečine izvira iz stresa, osebnih stisk in nezadovoljstva.

Moja velika želja je še spletni dnevnik, kjer vam bom pokazala, kako na naše psihično in fizično stanje vpliva narava. Kako se samozdraviti s pomočjo dreves, vode in kamnin.

Moj cilj je ustvariti portal dobrega počutja, ki bi poln namigov, kako se rešiti stresa in kako razvajati svojo dušo.

Vljudno vabljeni tudi na vse dogodke, ki se odvijajo v društvu. Če koga “potegne”, jih najdete tukaj.

One thought on “Pot do samega sebe

  1. Pingback: Vibracije narave

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s