Veste, zakaj zbolimo?

Ker skrivamo svoja čustva. Ker si ne pustimo čutiti tistega, kar se “kuha” v nas. Ker smo bili naučeni, da čas celi vse rane in ker so nas bombandirali s stavki, kot so: “Eh, saj bo/ Saj bo minilo / Saj ni tako hudo.” 

Če se te je nekaj dotaknilo, če nekaj v tebi grize in pika, potem ne bo izginilo z zamahom roke!

Slišala sem, da ko dosti delaš na sebi in delaš tisto, kar te izpopolnjuje, vse postane jasno in da ti je itak vseeno za vse. Ker potem razumeš čustva in od kod prihajajo. Ker veš, da so vsi ljudje tvoja ogledala in tisto, kar v tebi vzbudi močna čustva, so samo gumbi. Gumbi, ki si jih ustvaril sam, pod vtisom okolice, družbe, ljudi in stvari, ki te obdajajo.

A to pomeni, da potem otrpneš? Ko imaš vso to znanje? 

Se te potem več nič ne dotakne?

Žal, se s takih situacij ne naučim nič. 

Sem človeško bitje. Ustvarjena sem tako, da čutim. Besedna zveza – v stiku s samim seboj -, mi pomeni, da to na kak način deluješ, tudi občutiš. 

Kolikokrat ste neko čustvo pripisali drugim?  Da je njihovo in ne našo? 

Kolikokrat ste se počutili jezne, pa ste odkrili izvor in potem “pometli pod preprogo”? 

Kolikokrat vas je nekaj prizadelo, pa ste se odločili, da to povzroča nek vzorec in da je brezveze, da to sploh čutite?

Nismo tako ustvarjeni. Ustvarjeni smo, da čutimo. Da izkusimo, okusimo, objamemo in osvobodimo.

Vsi ti vzorci, ki se jih omenja na vsakem koraku, so nastali, ker nismo čutili. Nismo čutili, ampak skopirali odziv bližnje osebe in okolice ter ga vzeli za svojega. Če bi že v prvi vrsti odreagirali pristno in iz srca, vzorca ne bi bilo. Vse to je sprejemljivo za otroka, ko odrastemo, pa moramo sprejeti odgovornost za svojo čustveno inteligenco in ne kopirat sosedove Micke.

In to zame pomeni biti v stiku s seboj. Ko si drzneš čutiti.

Obstajata dve skrajnosti. Prva je, ko se “tišimo” dol in omejujemo, druga pa, ko pretiravamo. Ko izkazovanje ljubezni, jeze, oziroma določenega čustva, postane obsedenost. Ko spet pademo s stika, ker ne znamo odreagirati zdravo ali ne dobimo želenega. To je ego.

Svoboda je, ko si drzneš čutiti, se izražati in predstavljati na svoj način. 

In prav zato, je osebna rast in pot do sebe tako naporna. Ker poka lupina iz katere vre vse tisto, kar smo toliko let skušali držati skupaj. 

In ne mislite, da iskrena sreča in potočena solzica, zaradi izgube/spoznanja, ne morata hoditi z roko v roki. 

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s