Včerajšnje misli

Nenehno se pritožujemo in obtožujemo. Obtožujemo vse, kar se nam je slabega zgodilo. Vse kar so nam naredili drugi in kar smo povzročilo sami. Nenehno premlevamo, načrtujemo. Ne opazimo, da nam je vsako sekundo dana možnost, da spemenimo, da odidemo, da gremo od začetka. Zdaj bi lahko rekel: “Konec. Bilo je in tam je ostalo. To več ne obstaja.” Lahko bi… 

In to je problem današnjega časa. Silimo nazaj. V to kar se je zgodilo. Morali pa bi naprej. Temu čemur pravimo čas, se premika. Mi pa ostajamo. To je stres. To je misel. To je bolezen.


Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s