Nočna razgaljanja

Zdi se mi, da se “duhovnost” še vedno preveč etikira in daje v nek predal svetosti. V nek kotiček, kjer se določeno osebo, zaradi mene jo/ga lahko imenujemo tudi učitelj, poveličuje in hkrati ločuje od vseh ostalih.

Dolgo nisem želela odpirati perečih tem. Ker sem mnenja, da ima vsak svojo resnico in s tem, ko na pladnju položiš neke trditve, nehote zabiješ mnenje nekoga drugega. Priznam, morda se kdaj nisem oglašala, ker sem se bala. Večinoma, pa se v pogovore in razne debate na socialnih omrežjih ne vtikujem, ker potem vanje vlagam preveč energije.  

Toda hočeš ali nočeš, tudi jaz, kljub temu, da vodim svoje meditacije in delavnice vem, da sem človek. Da imam čustva in da le ta niso vedno na neki vibraciji ljubezni, miru in enosti. Mislim, da bi si vsi “light workerji” morali priznati, da čutiti pomeni živeti in da vsi, ki meditiramo nismo neki roboti, ki nas več nič ne gane in je na vse odgovor miren. 

Kaj pa stvari, ki ti poženejo kri po žilah, ki te vzpodbudijo, da nekaj daš ponovno na tehtnico?

Ugotovila sem, da sama še nisem izrazila mnenja, kaj zame pomeni osebna rast, meditacija, energija, v kaj sploh verjamem. Morda bo moj zapis tokrat malo nametan, ker mi je določen pogovor pritisnil na gumbek in oh ja – javno sem priznala, da imam točke, ki se ob določenih momentih vklopijo. Sem zelo strastna oseba in zaprte glave ter ogromni egi me spravijo do “plafona”.

In menim, da si to moj učitelj mora upati priznati. Ne sme se ločevati od drugih, ker smo vsi povezani. Umetnost življenja je v sebi, v svoji okolici, v ljudeh, ki te obkrožajo, v živalih, ki se pojavijo v tvojem živjenju, v kamenju po katerem hodiš, v drevesih, ki ti dajejo kisik, to tudi najti. Prizemljitev. 

Moj učitelj, seksa ne more ločevati od duhovnosti, ker je ljubljene s sočlovekom najvišja oblika povezanosti. Trenutek, ko se dve duši predata ena drugi, ko se združijo energetski centri, ko se eno bitje zlije v drugega,… Te občutke lahko doživimo samo tukaj. In nikoli, ampak res nikoli seks in samospoznavanje, stik s samim seboj, ne bosta in nista bila ločena. Ker verjamem v moč zdravljenja z energijo. Ker smo vsi energija in energija je v vseh.

Moj učitelj ve, da umetnost meditacije ni umikanje v samoto. Da umetnost vzpostavljanja ravnovesja, ko je mir in tišina ni težko poiskati, to mora znati v največjem vrvežu. Hkrati pa se zavedati, da so trenutki samote, v gozdu, naravi, ob vodi trenutki, ko se hranimo na drugi ravni. Ko se združi naše bistvo, zemlja, zrak, voda, ogenj in zvok. Takrat se sproži samozdravljenje. Takrat se uglasimo z vesoljem.

Sebe nikoli ne sme postavljati na višji položaj, ker lahko svojega učitelja srečaš v obliki, ki je ne bi nikoli pričakoval. Niti ni nujno, da je človeška. Ker na eni točki življenja spoznaš, da smo vsi učitelj in hkrati vsi učenci.

Zavedati se je treba, da imamo vsi svojo srečo, svojo resnico. Vsi iščemo svojo izkušnjo. Ne bom sledila samo enemu guruju, zavodu ali prepričanju. Želim biti odprta in poslušati druge ideje in izkušnje. Ne želim slediti poti nekoga drugega, živeti hočem svojo.

Zato sem odprla društvo. Ker želim ljudem pokazati, da so energija, večdimenzionalna bitja. Ker želim združiti ljudi, ki se zavedajo, da je sprejemanje ena taka vibracija, ki ti odpre nov svet. Ne znam opisati, kako je, ko glavo dvigneš s peska in ugotoviš, da meje ne obstajajo. Kako je, ko uvidiš, da je pomembno samo to, kar človek oddaja in nosi v sebi. Ne boste verjeli, kaj vse se lahko skriva v tisti “čudni” sosedi z 10 mačkami. Pa v tistem sosošolcu, ki ne veste, če je v celem letu spregovoril 5 besed, da ne govorim o “frfotajoči” učiteljici tujega jezika, pa gospe, ki jo vsako jutro srečate, ko se pogovarja z rastlinami. Ustavite se. Prisluhnite. Ustavite se preden delate zaključke. Ustavite se, ko hočete odreagirati zadirčno in boste rekli nekaj, kar boste obžalovali. 

Včasih se vprašajte, zakaj vas je nekaj tako razjezilo. Velikokrat nekaj vidimo, ker to nosimo v sebi in nam je nekdo samo nastavil ogledalo.

Raziskujte. Potujte. Ne bojte se. Prislili so nas pozabiti, da smo lepi. Da smo bitja vesolja. Z udobjem, tehnologijo in napredkom so nas prislili, da smo se ločili od narave. Spomnite se kdo ste bili, preden so vam rekli, kaj ste. Vaša moč je neskončna. Vaše zmožnosti neizmerljive. 

Meditacija, stik s seboj, duhovnost, osebna rast,… Mnogokrat dajejo napačen priokus. Marsikdo si jih začne napačno tolmačiti. Marsikdo ob spoznanju, da sami upravljamo svoja življenja, da nismo žrtve drugih, da smo vsi posebni, nehote posvojijo občutek, da so nekaj več. Govorim iz lastnih izkušenj. 

Sedaj vem, da ko sem v stiku s seboj, to pomeni stik s vsemi bitji. Stik, ki preseže vse ostale. Sedaj vem, da je treba čutit vse. Žalost, veselje, hrepenenje, strast, jezo, pohoto, osamljenost, obup, radost, sram. Da je treba pogrešati, ljubiti, izgubiti. Treba je občutiti. Predvsem si je treba to dovoliti. In ko si povezan veš, kako dobra je ta paleta čustev. Ker takrat veš, da živiš. Zaveš se, da na neki višji ravni niti niso tako zastrašujoča, ker so minljiva in ker se pojavijo zato, da bi se nekaj naučili ali prišli do novega spoznanja.

In, ojoj, še eno priznanje. V življenju se dogajajo stvari, ki nas prizadenejo. Ne jih tlačit. Umikanje je zanikanje. Dajte občutit. Ko dobite klofuto je ne it zapit in preplesat. Ne je “odmeditirat”. Občutite. Zjočite. Izrazite se. Napišite, povejte, “pretepite” boksarsko vrečo. Mogoče bo tako težje, ampak če tega ne storimo pride za nami. In potem se bolečina vrača in čas okrevanja daljša. 

Odpuščajte. Zdaj zvenim, kot Jezus. Ampak dajte. Predvsem sebi. Roko dam v ogenj, da smo že vsi koga prizadeli in da je že kdo prizadel nas. Ena napačna beseda, en napačen dražljaj, en napačen odziv,… z nekom ne govorite leta, kuhate zamero, se kdaj spomnite in obžalujete. Vem, kako težko je narediti prvi korak, ampak stopite do te osebe. Pa vsi ste zdaj pomislili na točno določeno dušico (hahaha). Prisežem, da čez nekaj let to kar vas drži nazaj več ne bo pomembno. Naši južni prijatelji bi rekli: “Nije glupo izgubiti ponos zbog ljubavi, več ljubav zbog ponosa.”

Zdaj nastopi preobrat, ker bom napisala, da najdite ravnovesje. Ja kak? Če sem še malo prej trobla, da občutite. Ja. Toda ne dovolit, da vas kakšno čustvo popolnoma prevzame. Mislim, da bo najboljše, če dam primer. Izgubili ste službo. Dajte si čas, da ste šokirani, jezni, žalostni. Potem pa se sestavite. Ugotovite zakaj je prišlo do tega, zakaj je v vas vzbudilo takšna čustva. Na koga ste v resnici jezni? Je možno, da vas bo to pripeljalo do nečesa boljšega in da to delo, če si priznate, ni bilo za vas, ker že dolgo sanjate nekaj povsem drugega? Zdaj pa idite meditirat ja. Karkoli za vas meditacija pač je. Za nekoga sedenje v tišini, za druge sprehod v naravi, za tretje ribolov, nekatere planine, nekoga plavanje. Ugotovite kdo ste. Kaj hočete, kdaj se vi počutite povezane, kje “zažigate”,… in nenazadnje, najbolj klišejski nasvet, ki obstaja v celotni zgodovini človeštva: Bodite to kar ste. Svetu manjka ljudi, ki so v stiku s seboj, ki imajo svojo vizijo, karizmo in originalnost.

Družite se, podpirajte se. Hkrati pa sprejmite tiste, ki so vaše popolno nasprotje. Presenečeni boste, kaj vse vas lahko naučijo in na kakšen način vam lahko odprejo oči.

Za na konec delim še nekaj, kar sem zapisala na osebnem profilu: 

“Družimo se. 

Ljudje smo socialna bitja, pa med nami vlada večji prepad, kot med katerimikoli organizmi na tem planetu. Grupiramo se, ustvarjamo meje, ki jih ni. Svoj ego nabijamo do onemoglosti. En drugega ogovarjamo, tišimo v drek, lažemo. 

Ne dovoljujemo raznolikosti in ob tem tako oslepimo, da ne uvidimo, da je to poanta celotnega življenja. Sprejemanje, sočutnost. Ljubezen. 

Dolgo me je bolelo rivalstvo med ženskami. Ker pač sem ena izmed njih. Namesto, da bi se podpirale, si dajale vzgled, si mečemo polena pod noge. Ona je kurba. Ona je spala s pol hokej ekipe. Ona se preveč liči. Ona je predebela. Ona je tumasta. Zbudite se. Preberite zadnji stavek še enkrat. Ne samo, da se cotamo med podobno mislečimi. Med ljudmi s katerimi se lahko poistovetimo. Vse to sega še dalje. Delimo se še globje ~ vegetarjanci- mesojedci, športniki-ne športniki, geji-biseksualci-hetero. 

Nič od tega nisi. To so etikete. Predalčki v katere te dajejo drugi. Je ego, ki mu dovoliš, da te “dviguje” med druge, ob enem pa duhovno slepi. Mej ni. Položajev ni. 

Raznolikost je nastala, zato da bi jo ljudje spoštovali. Da bi spoštovali eden drugega. Da bi uvideli, da resnica ne obstaja. Ker je moja povsem drugačna od tvoje. 

In lahko se na čaju vsedem s vsakim izmed vas. Povej mi kaj te osrečuje. Povej mi, kaj doživljaš, ko zabiješ gol. Kaj čutiš, ko ustvariš popoln make up za stranko. S čim te napolni trenutek, ko osvojiš vrh Triglava. Kaj te je naučila knjiga, ki jo bereš že četrtič.

Življenje je prekratko, da bi lahko izkusili vse kar nas obdaja in vse kar nam je na voljo. Zato obstaja različnost. Da se lahko družimo. Da se lahko učimo eden od drugega. Da se poslušamo. Toda ne kliči me za čaj in razlagaj, kdo je kako oblečen. Kdo je s kom spal. Kdo si je povečal zize. 

Zanimaš me ti. Kdo si in kaj veseli tebe. Razgrni mi neznan pogled. Nauči me čutit česar še ne znam.”


4 thoughts on “Nočna razgaljanja

  1. andreja

    … respekt, Natja….. čudovit zapis…
    …o tem, kar tudi sama mislim….
    verjamem, da se še srečava…. objem
    a lahko delim naprej…

    Like

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s