“Družba pač zahteva, da se vse gleda skozi denar”

tumblr_ofvvo0mxw91viudeyo1_540Sedela sem pred računalnikom in kolebala. Bi pritisnila gumbek »objavi dogodek« ali bi zaprla laptop in šla nazaj v salon?

Dogodek sem objavila. Težko na kratko razložim zakaj, ampak če bi morala, bi rekla, da je razlog v tem, da sem v sebi čutila, da se vsi skrivamo pod masko. Masko, ki smo si jo nadeli za druge, z razlogom, da nas ne bi več kdo ranil in da kdo ne bi pomislil, da smo, ne vem, morda čudni?

Tudi jaz sem jo nosila. Ker sem imela občutek, da moji interesi ne sovpadajo z interesi večine. Če dobro pomislim, sem že od malega vedela, kaj me zanima in kaj si želim raziskovati. Oboževala sem planete, zvezde,atome, pogovore od kod sploh smo in kaj je smisel življenja. Povej mi o najljubši pesmi in besedilu, ki ga ima. O čem govori in zakaj se te je dotaknilo? Kje je najboljši kitarski solo in kdaj te »pogodi pjesma« 😀 … Toda kamorkoli sem prišla je bilo govora o tem, kdo je s kom seksal, kdo je objavil kakšen selfie, kdo je bil bolj pijan in kakšno barvo las ima sosedova Micka (karikiram). To sem nekako posvojila in nekaj časa mi je bilo čisto vredu. Toda, počasi sem se izgubljala, pozabila kaj me zanima in vse se mi je zdelo tako prazno. Občutek sem imela, da je v meni neka luknja, ki je ne znam zapolniti ne glede na to, kaj počnem, s kom se družim in kaj govorim. Bila sem v nenehnem iskanju.

Bolj sem hodila v naravo, bolj me je begal kaos in »jungle« v supermarketih, ženske revije, ki so določale, kakšna stegna moraš imeti in kakšne cigarete moraš kaditi, da si kul. Vse se trikrat zavija v celofan in vse ti ponujajo s prisiljenim nasmeškom na obrazu. Ta hrup, to hitenje,…

Skozi meditacijo sem ugotovila, da sem se ujela v frekvenco jeze. Uau, to je bila šele hrana za moj ego. Ko sem se lahko razjezila, dobila energijo in s svojo pametjo in spoznanji polnila socialna omrežja. To nam delno dajejo tudi mediji. Poročajo samo o negativnih dogodkih. O umorih, vojnah, steljanjih, krajah, goljufijah. In potem sedimo pred televizijskimi sprejemniki in se zgražamo. To nam preprečuje občutit ljubezen, povezanost, občutek za sočloveka in medsebojno pomoč. Žal prikazujejo le delček zgodbe.

In kako presenečena sem bila, ko sem vse to (občutenje ljubezni, povezanost, občutek za sočloveka,..) dobila od ljudi, ki so in še prihajajo na meditacije? Le te so nastale iz čistega klica na pomoč. In zato sem pritisnila gumbek »objavi«. Verjela sem namreč, da pod vsakodnevnim balastom, prav vsak od nas skriva dobroto. Fak, to se sliši ful versko.  Ampak ja,… Želela sem potrditev za svoj glasek. Svoj napredek, ki sem ga naredila skozi meditacijo, samospoznavanje in sem ga že opisovala v prejšnjih blog zapisih, sem želela deliti z drugimi. Nisem želela ne vem kakšne denarne nagrade, pohval ali dviga v očeh družbe. Zamislila sem si skupnost, kjer je vsak lahko to kar je in svojo dušo brez sramu tudi deli. Skozi vse te ljudi sem spoznala, da lahko še tako nerazumljivo dejanje, način izražanja, zunanja podoba in facebook objave postanejo razumljive, če samo za sekundo utišaš svoj ego in prisluhneš, odpreš misli in se postaviš v čevlje sočloveka.

Srečujem ljudi, ki vozijo avtobus, izdelujejo nakit, študirajo, delajo v bolnišnicah, kelnarijo, vzgajajo otroke, vodijo radijske oddaje, hodijo bosi. Srečujem hippije, zlomljene duše, športnike in ljudi, ki se s svetom energij šele spoznavajo. Moje sanje so se uresničile. Učijo me, da predalčki in etikete ne obstajajo. Učijo me,da smo vsi združeni in povezani. In najpomembneje, dali so mi potrditev, ki sem jo iskala. Potrditev, da se pod vsem kar nam nalaga ta svet in pod vsemi sloji morda bahanja, izkazovanja moči in svojega prav, skriva čista ljubezen in dobrota. Tako globoko so skrite, zaradi strahu pred kazanjem s prstom, strahom pred tem, da bomo prizadeti in pred tem, da bomo pokazali preveč sebe. S vsako novo meditacijo in delavnico želim pokazati, da skrivanje ni potrebno.

Živ dokaz za zadnjo trditev sem jaz. Psihedelična ovca naše družine. Potetovirana, zgovorna, leteča, brez redne službe, a zmeraj srečna J Tudi sama sem opravljala delo,ki me ni izpolnjevalo. Treba je jesti in tako neobremenjena  z mnenjem drugih, da bi hodila po svetu naga (še) nisem 😀 Toda ali je to vredno moje sreče? Moje svobode? Najmanj na svetu si želim, da bi se nekega dne zbudila z obžalovanjem. Z obžalovanjem, da nisem bila zvesta sama sebi, z obžalovanjem, da nisem čutila, to kar se je skrivalo v mojem srcu in z obžalovanjem, da nisem povedala kar čutim ter z obžalovanjem, da bi do kogarkoli čutila zamero. In tukaj sem. S srcem na pladnju, haha, mater sem danes poetska. Torej bom sledila svojemu glasu in samo čas bo pokazal, kam me bo ponesel.

Sedaj veste, zakaj sem začela svoje izkušnje in meditacije izvajati javno in sedaj veste, kakšen je moj način in pogled ter vizija, predvsem pa kaj si želim ustvariti.

Naslednjič vam zaupam kakšno zgodbo iz dogodkov, morda pa celo pripravim foto reportažo 😛 vsi, ki pa bi se želeli pridružiti, pa kar pogumno.

Bodite v cvetju

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s